Waldorfska pedagogika

Waldorfska pedagogika je umetnost poučevanja in vzgoje, ki utemeljuje svoje pristope in vsebine na podlagi celovitosti človeškega bitja. Celovitost zajema fizično, duševno in duhovno eksistenco človeka.

Otrok je v nenehnem spreminjanju, je zelo gibljivo bitje, tako navzven kot tudi znotraj sebe. Razvojne spremembe se odvijajo ritmično v obdobju sedmih let in temu primerno so oblikovani pristopi in vsebine v waldorfskem vrtcu in šoli.

Odrasel ima vlogo VZORA, ki ponuja otroku IDEAL za oblikovanje samega sebe v obdobju odraščanja. Njegova naloga je prepoznati potrebo otroka, jo podpreti ali uravnotežiti. Starši in vzgojitelji smo sodelavci na poti odraščanja otroka.

Utemeljitelj waldorfske pedagogike je bil znanstvenik in filozof RUDOLF STEINER, ki je deloval v letih 1861–1925.

Prva waldorfska šola je nastala leta 1919 kot konkreten odgovor na vprašanja politične, ekonomske in kulturne krize tega časa. Samo, če človeka razumemo in vzamemo kot bitje, ki je aktivni soustvarjalec sebe in svojega okolja oziroma sveta, bomo lahko oblikovali družbo in življenje v njej po meri človeka.